Biblijsko objašnjenje
Janez pravi, da je Juda ukradel iz skupne mošnje, sinoptična evangelija pa povezujeta izdajo z dogovorom za denar (Janez 12,4–6; Matej 26,14–16). Luka in Janez omenjata Satanovo dejanje, vendar to ne odvzame Judove osebne odgovornosti za odločitev. Tukaj vidimo, da je izdaja Judova odgovornost, čeprav evangeliji ne razkrivajo vseh njegovih motivov.
Evangeliji ne ponujajo popolnega psihološkega opisa njegovih motivov. Možno je, da so pri tem igrali vlogo pohlep, razočaranje ali lažna pričakovanja, vendar besedilo ne potrjuje nujno vseh predpostavk. Pomembno je ohraniti skupaj resničnost duhovnega zla ter človekovo svobodo in odgovornost. To je pomembno, ker je izdaja Judova odgovornost, čeprav evangeliji ne razkrivajo vseh njegovih motivov.
Jezus ve, da bo izdan, toda Juda pri zadnji večerji še vedno kaže na kruh in občestvo (Janez 13,18–30). Luka poudarja, da je izdaja del večjega konflikta, medtem ko križanje postane Božja pot odrešenja. Predhodno poznavanje Božjega namena ne spremeni izdaje v dobro delo. Širši kontekst kaže, da je izdaja Judova odgovornost, čeprav evangeliji ne razkrivajo vseh njegovih motivov.
Judova zgodba svari pred majhnimi kompromisi in dvojno zvestobo, a tudi pred tem, da učenci ne bi smeli biti samozavestni: tudi Peter pade, a si prizadeva za okrevanje. Vernik ne sme sklepati o Judovi končni usodi onkraj tistega, kar razkriva Sveto pismo; naj zgodba spodbuja zvestobo in milost.
Ukratko
Juda je izdal Jezusa, evangeliji pa omenjajo denar in zlo, vendar ne razkrijejo v celoti njegovih motivov. Izdaja je njegova odgovornost, ne izgovor. Ta odgovor povezuje dejstvo, da je izdaja Judova odgovornost, čeprav evangeliji ne razkrivajo vseh njegovih motivov, s skrbnim branjem Svetega pisma.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.