Biblijsko objašnjenje
Geneza prikazuje kačo, ki dvomi o Božji besedi in povzroča nezaupanje človeka (Geneza 3,1–15). Jezus že od začetka imenuje Satana lažnivca in morilca (Janez 8,44). Svetopisemski opis tako zlo povezuje z uporom proti Bogu in prevaro, ne pa z nekim načelom, ki je enakovredno Božji dobroti.
Job 1–2 prikazuje nasprotnika, ki obtožuje, vendar deluje le v mejah, ki jih dopušča Bog. Izaija 14 in Ezekiel 28 prvotno nagovarjata človeške vladarje z jezikom ponosa in padca; njuna uporaba za širši upor zla je teološko branje, ne le neposredno poimenovanje Satana v vsaki vrstici.
Razodetje 12 pripoveduje o vojni v nebesih, izgonu zmaja in zmagi »po krvi Jagnjeta« (vrstice 7–12). Knjiga prikazuje konflikt med Božjo resnico in silami, ki zapeljujejo svet. Vendar Satan ni vsemogočen: njegov čas je omejen, Božja vladavina in Kristusovo odrešenje pa ostajata odločilni. Vizija se zato osredotoča na zmago Jagnjeta, ne na moč zmaja.
Peter svetuje budnost, pa tudi zaupanje v Boga, ki krepi vernike (1 Peter 5,8–10). Razodetje se konča z obljubo, da bo hudič sojen (20,10) in zlo odstranjeno. Zato kristjani ne bi smeli biti obsedeni s Satanom, ampak bi se morali držati Kristusa, se upreti prevari in služiti ljubezni.
Ukratko
Satan je uporniški prevarant, vendar ni enak Bogu; Kristusova žrtev razgalja njegov značaj in njegovo uničenje je gotovo.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.