Biblijsko objašnjenje
Ko Jezus sreča moža, slepega od rojstva, zavrne domnevo, da je njegovo stanje posledica njegovega lastnega greha ali greha njegovih staršev (Janez 9,1–3). Ta odlomek ne ponuja popolne teologije invalidnosti, vendar svari pred pripisovanjem krivde osebi na podlagi njenega telesa ali zdravja.
Pavel opisuje skupnost kot telo, v katerem so na videz šibkejši člani še posebej potrebni in si zaslužijo posebno čast (1 Korinčanom 12,22–26). To postavlja pod vprašaj merila, ki vrednost merijo s hitrostjo, neodvisnostjo ali produktivnostjo. Ljudje z invalidnostjo niso le simboli pouka; so udeleženci in člani skupnosti.
Praktična vključenost lahko vključuje dostopen prostor, jasno komunikacijo, prilagojene dejavnosti in dogovor z osebo o tem, katera podpora je zanjo koristna. Jezusovo delovanje vključuje ljudi, ki jih družba zanemarja (Luka 14,12–14), vendar je treba pomoč ponuditi brez usmiljenja, ki jim jemlje izbiro. Odstranjevanje ovir je skupna odgovornost.
Ukratko
Vključevanje invalidov zahteva dostojanstvo, dostopnost in resnično sodelovanje, ne pa predpostavk o krivdi ali vrednosti.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.