Biblijsko objašnjenje
V Gospodovi molitvi Jezus povezuje prošnjo za odpuščanje z našo pripravljenostjo, da odpustimo drugim (Matej 6,12). Pavel poziva vernike, naj bodo krotki in usmiljeni ter naj si odpuščajo, kakor je Bog odpustil v Kristusu (Efežanom 4,31–32).
Odpustiti ne pomeni pretvarjati se, da krivice ni bilo, opravičevati zlo ali opustiti pravične meje. Pomeni, da se odpovemo osebnemu maščevanju in prepustimo pravico Bogu, hkrati pa iskreno povemo, kaj se je zgodilo. Sprava je zaželena, vendar lahko zahteva čas, odgovornost in spremembe.
Na križu je Jezus izkazal usmiljenje celo tistim, ki so ga prizadeli (Lk 23,34). Njegov nauk nas poziva, naj odpustimo iz hvaležnosti za prejeto usmiljenje in ne trpimo nadaljnjih zlorab. V primeru nasilja ali nevarnosti imata prednost zaščita in pomoč zaupanja vrednih ljudi.
Ukratko
Bog nam odpušča v Kristusu in nas kliče, da odpuščamo drugim, ne da bi pri tem zanikali krivice ali zanemarili varne meje.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.