Biblijsko objašnjenje
Jezus je v Matejevem evangeliju 24 govoril o stiski, prevari, pričevanju o evangeliju in svojem prihodu. Zavrnil je določanje datumov in učence pozval k budnosti in vztrajnosti (vrstice 36–44). Njegove besede ne podpirajo panike ali spreminjanja vsake krize v zanesljiv znak bližajočega se konca.
Peter opisuje Gospodov dan kot advent, ki pretrese sedanji red, nato pa opozarja na obljubo o novih nebesih in novi zemlji, kjer prebiva pravičnost (2 Peter 3,10–13). Podrobnosti ognjene podobe so interpretirane različno; jasno je, da Bog sodi zlo in obljublja resnično obnovo.
Razodetje prikazuje veliki beli prestol in sodbo mrtvih (20,11–15), nato nova nebesa, novo zemljo in Božje prebivališče z ljudmi (21,1–5). Sodba ni samovoljna: razkriva resnico in konča moč greha. Vse, kar je bilo storjeno krivico, bo podvrženo Božji pravičnosti in obnovi. Konec torej prikazuje preobrazbo stvarstva, ne pa njegovega nesmiselnega izginotja.
Zato "konec sveta" ne pomeni, da Bog zavrača svoje stvarstvo ali da bi morali verniki bežati pred odgovornostjo za sedanje življenje. Kristjani, ki čakajo na Kristusa, varujejo stvarstvo, delajo dobro in tolažijo trpeče. Obljuba, da bo Bog obrisal solze, daje moč, da živimo v upanju zdaj.
Ukratko
Biblijski konec je Kristusov prihod, sodba in obnova sveta; upanje je nova stvaritev, kjer pravičnost in življenje nadomestita smrt.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.