Kaj je Jezus mislil, ko je rekel: »Ne sodite«?

Biblijsko objašnjenje

Jezusovi zapovedi »Ne sodite« takoj sledi opozorilo, da bomo sojeni po merilu, po katerem sodimo druge (Matej 7,1–2). Primer človeka, ki ignorira bruno v svojem očesu, a popravi iver v očesu drugega, razkriva hinavščino. Jezus ni rekel, da se trna nikoli ne sme omenjati; rekel je, naj najprej odstranimo bruno, da bomo lahko jasno videli in pomagali drugim (Matej 7,3–5).

Na drugem mestu je zapovedal: »Sodite s pravično sodbo« (Jn 7,24). Cerkve morajo včasih ocenjevati vedenje in nauk, vendar naj to počnejo po Svetem pismu, dosledno, s ciljem prenove in z zavedanjem lastne šibkosti. Kristjani si ne smejo prilaščati Božje oblasti, da bi določali končno usodo drugih, ali soditi ljudi iz ponosa.

Preden se odzovete, se ustavite, premislite o motivih in dejstvih, prisluhnite drugi strani in se vprašajte, katera izbira odraža Kristusov značaj. Če naredite napako, jo priznajte in čim bolj popravite škodo. Meje, resnica in prijaznost skupaj ohranjajo dostojanstvo, preprečujejo bolečino in gradijo zaupanje v odnosih. Jezusov klic se začne s samopreiskovanjem in konča s pripravljenostjo pomagati bližnjemu brez hinavščine.

Jezus prepoveduje hinavsko presojanje in poziva k samopreiskovanju, preden pomagamo drugim. Razločite preudarno ocenjevanje dejanj od presoje lastne končne vrednosti; govori s ponižnostjo, dosledno in z namenom obnove, ne sramu.

Biblijski stihovi