Biblijsko objašnjenje
Sveto pismo Boga imenuje vir življenja in uči, da je nesmrtnost njegov dar, ne pa prirojena lastnost vsakega človeka (1 Timoteju 6,15–16; Rimljanom 6,23). Jezus svari, da lahko Bog v geheni uniči tako dušo kot telo (Matej 10,28). Zato je treba sodišče jemati resno, ne pa kot neskončno mučenje.
Izraz »večna kazen« v Mateju 25:46 govori o trajnosti izida sodbe; besedilo samo ne zahteva, da kazen traja kot zavestno mučenje brez konca. Pavel opisuje kazen kot večno uničenje, v nasprotju z večnim življenjem (2 Tesaloničanom 1:9). Sveto pismo govori o končni smrti, ne o večnem življenju v bolečinah.
Malahija opisuje sodni dan kot ogenj, ki sežge zlo, tako da bodo ponosni postali kakor strnišče, sonce pravice pa bo vzšlo nad pravičnimi (Malahija 4,1–3). V Razodetju se ognjeno jezero imenuje druga smrt (Razodetje 20,14–15; 21,8). Simbolični jezik poudarja dokončnost in resnost obsodbe.
To upanje ne zmanjšuje bolečine zla ali opravičuje nasilja; priča, da Bog ne bo dopuščal krivice za vedno. Kristus kliče vsakogar k življenju in odrešenju, njegova sodba pa je pravična in pozna človeško srce. Obljuba, da bosta smrt in solze izginile, kaže na Božji končni cilj (Razodetje 21,4).
Ukratko
Svetopisemske podobe sodbe opozarjajo na končni propad zla, medtem ko večno življenje ostaja Božji dar po Kristusu, ne pa prirojena človekova pravica.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.