Biblijsko objašnjenje
Evangeliji opisujejo, kako so ženske zgodaj zjutraj prišle h grobu in ga našle praznega, nato pa srečale Jezusa (Matej 28,1–10; Janez 20,1–18). Učenci niso takoj razumeli, kaj se je zgodilo; srečanje s Kristusom je njihov strah in žalost spremenilo v pričevanje. Priče ne ustvarjajo vstajenja s svojo vero; oznanjajo Božje delo.
Luka prikazuje vstalega Jezusa, ki učencem kaže roke in noge, jé pred njimi in jim razlaga Sveto pismo (Lk 24,1–49). Zgodba tako poudarja, da vstajenje ni le nadaljevanje vpliva Jezusovih idej: Bog je Jezusa, ki je resnično umrl, obudil v novo telesno življenje. Telesno vstajenje torej ohranja obljubo, da bo Bog obnovil celega človeka.
Jezus dvomljivim učencem da priložnost, da se prepričajo, Tomaž pa ga prizna za Gospoda in Boga (Jn 20,19–29). Apostolsko oznanjevanje nato vstajenje poveže z Božjimi obljubami in javnim pričevanjem, ne s skrivno ali nepreverljivo izkušnjo (Apd 2,22–32). Tomažovo srečanje z Jezusom kaže, da lahko dvom odstopi od priznanja.
Pavel povzema prejeto sporočilo: Kristus je umrl za naše grehe, bil pokopan in vstal od mrtvih; nato govori o pričah in prihodnjem vstajenju vernih (1 Kor 15,3–23). Vera v vstalega Jezusa prinaša odpuščanje, pogum za sedanjost in upanje, da smrt ne bo imela zadnje besede. Vstajenje daje krščanskemu upanju odgovor na resničnost smrti.
Ukratko
Jezus je resnično umrl in vstal od mrtvih; priče in evangeliji oznanjajo srečanja z njim. Njegovo vstajenje potrjuje Božjo zmago nad smrtjo in je temelj odpuščanja in prihodnjega upanja za vernike.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.