Biblijsko objašnjenje
Janez 1:1-3 pravi, da je bila Beseda v začetku in vse je bilo po njej ustvarjeno; 14. vrstica to Besedo identificira z Jezusom, ki je postal meso. Tako evangelij povezuje Kristusovo preobstoj z resničnim rojstvom in človeškim življenjem. Tukaj vidimo, da Betlehem pomeni Kristusovo učlovečenje, ne pa začetka njegovega obstoja.
Jezus govori o slavi, ki jo je imel pri Očetu, preden je bil svet (Janez 17,5), Janez Krstnik pa pričuje, da je bil Jezus pred njim (Janez 1,30). Ta besedila kažejo, da Kristusovo zemeljsko rojstvo zaznamuje njegov vstop v človeško izkušnjo, ne pa začetka njegovega obstoja.
Pavel opisuje Kristusa kot tistega, po katerem je bilo vse ustvarjeno in ki obstaja pred vsem (Kološanom 1,15–17). Hkrati je Jezus prevzel resnično človeško naravo in izkusil lakoto, utrujenost, žalost in smrt. Krščanska vera združuje njegovo božanskost in polno človeškost. Širši kontekst kaže, da Betlehem označuje Kristusovo učlovečenje, ne pa začetek njegovega obstoja.
Kristusova predobstoj pomeni, da Božje odrešenje ni naknadna improvizacija: Sin prostovoljno pride med ljudi, razodene Očeta in nosi posledice greha. To prepričanje navdihuje čaščenje, hvaležnost in zagotovilo, da Bog od znotraj razume človeško šibkost. Za današnjega bralca je pomembno, da Betlehem pomeni Kristusovo učlovečenje, ne pa začetek njegovega obstoja.
Ukratko
Evangeliji in pisma pričajo, da je Kristus obstajal že pred Betlehemom kot večna Beseda, ki je postala človek za naše odrešenje. Ta odgovor povezuje Betlehem kot simbol Kristusovega učlovečenja, ne pa začetka njegovega obstoja, s skrbnim branjem Svetega pisma.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.