Biblijsko objašnjenje
V Prvi Mojzesovi knjigi človek postane živo bitje, ko Bog vdihne dih življenja v oblikovano telo (Prva Mojzesova knjiga 2,7). Smrt je opisana kot vrnitev v prah (Prva Mojzesova knjiga 3,19), Ezekiel pa pravi, da grešna duša umre (Ezekiel 18,4). »Duša« v teh besedilih pomeni živo osebo, ne nujno ločen nesmrtni del.
Pavel posebej pravi, da ima Bog »samo nesmrtnost« (1 Timoteju 6,16). To ne zanika človeškega dostojanstva ali Božje skrbi za posameznika; ohranja razliko med Stvarnikom in stvarjenjem. Večno življenje pripada tistim, ki ga prejmejo po Kristusu, ne pa moči, ki jo imajo ljudje na voljo.
Jezus smrt svojega prijatelja Lazarja imenuje sanje in ga nato zbudi iz groba (Jn 11,11–14. 43–44). Svetopisemska podoba spanja opisuje smrt kot nezavesten počitek do Božjega klica, ne pa kot dokončno pozabo. V tej podobi mrtvi ne trpijo in ne opazujejo zemeljskega življenja, upanje pa počiva v vstajenju.
Pavel povezuje Kristusov prihod s spremembo minljivega v neminljivo in smrtnega v nesmrtno (1 Kor 15,51–54). Zato je tolažba za žalujoče obljuba srečanja in obnove, ne pa trditev, da smrt ni resnična. Kristusova zmaga daje zagotovilo, da nobeno življenje, zaupano Bogu, ni izgubljeno.
Ukratko
Človek je smrtno bitje, ki prejema življenje od Boga; nesmrtnost bo podarjena vstalim, ko Kristus premaga smrt.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.