Biblijsko objašnjenje
Druga zapoved prepoveduje izdelavo podobe za čaščenje in služenje (2 Mz 20,4–6). Izrael je poklican, naj se ne zanaša na vidno upodobitev božanstva, ker je Gospod neponovljiv in ga človeški predmet ne more nadzorovati. Preroki se posmehujejo malikom, ki si jih ljudje izdelujejo sami (Izaija 44,9–20).
Vendar pa Sveto pismo opisuje tudi podobe, ki jih je Bog zapovedal v svetišču, kot so kerubi na skrinji in oblačila (2 Mz 25,18–22; 26,1). To kaže, da ni vsa vizualna umetnost sama po sebi prepovedana. Ključno vprašanje je, ali se predmet časti ali mu pripisuje moč.
Krščanske tradicije ta besedila različno uporabljajo za ikone, nekatere jih uporabljajo kot opomnik ali učno orodje, druge pa se izogibajo verskim simbolom, da bi se zaščitile pred malikovanjem. Kakor koli že, noben predmet ne more nadomestiti Boga, Kristusovega posredovanja ali žive vere. Širši kontekst kaže, da je prepoved malikov usmerjena v čaščenje, ne nujno v vsako podobo.
Koristno je preučiti, kako se s podobo ravna: ali je umetnina ali so nanjo naslovljene molitve, kot da sama sliši in deluje? Ali spodbuja spoznanje Kristusa ali vraževerni strah? Vest bi morali vzgajati s Svetim pismom in s spoštovanjem vernikov, ki iskreno sklepajo drugače. Za današnjega bralca je pomembno, da je prepoved malikov usmerjena v čaščenje, ne nujno v vsako podobo.
Ukratko
Zapoved obsoja malikovanje, ne pa samodejno vse umetnosti. Kristjani se ne strinjajo glede ikon, vendar se podoba ne časti kot Bog. Ta odgovor povezuje prepoved malikov, ki je namenjena čaščenju in ne nujno vsake podobe, s skrbnim branjem Svetega pisma.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.