Biblijsko objašnjenje
Jezus je učencem zapovedal, naj krščujejo in učijo tiste, ki mu sledijo (Matej 28,19–20). Krst javno izpričuje vero, kesanje in pripadnost Kristusu; zato vernik tega ne bi smel imeti za nepomembno navado ali ga brez razloga odlagati, ko razume evangelij in ga lahko uboga.
Na binkošti so bili ljudje, ki so sprejeli besedo, krščeni, v Kornelijevem domu pa je krst sledil, potem ko je Sveti Duh oznanil Božje sprejetje poganov (Apd 2,38–41; 10,44–48). Ti dogodki kažejo na tesno povezavo krsta in vere, ne pa na njeno magično moč. Izjema na križu tolaži tistega, ki ni mogel ubogati obreda.
Razbojnik na križu zaupa Jezusu in prejme obljubo življenja, kljub temu da v svojih okoliščinah ni mogel biti krščen (Lk 23,39–43). Pavel jasno pove, da smo odrešeni po milosti po veri, ne po delih (Ef 2,8–9). Kristus, ne obred, je Odrešenik.
Primer ječarjevega stražarja, ki je bil krščen isto noč, kaže, da se vera z veseljem odzove na dela, kadar je to mogoče (Apostolska dela 16,30–34). Če krst prej ni bil na voljo, Bog pozna okoliščine; če se mu zavestno izogibamo, bi morali ponovno oceniti svoj odziv na Kristusa in z zaupanjem narediti naslednji korak.
Ukratko
Krst je Kristusova zapoved in naraven javni odziv vere, toda odrešenje počiva na Božji milosti v Kristusu. Ubogajmo klic h krstu, kadar je to mogoče, in zaupajmo v Božjo milost v vseh okoliščinah.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.