Biblijsko objašnjenje
Jezus uči učence, naj molijo k Očetu in prosijo v njegovem imenu (Matej 6,9; Janez 14,13–14). Molitev ni poskus, da bi Boga prisilili, da izpolni našo voljo, temveč odnos zaupanja z Očetom, ki pozna potrebe in daje dobro. Kristusovo posredniško delovanje omogoča verniku neposreden dostop do Boga.
Pavel pravi, da je en Bog in en posrednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus (1 Timoteju 2,5). Pismo Hebrejcem dodaja, da imamo velikega velikega duhovnika, ki razume naše slabosti, zato se z zaupanjem bližamo prestolu milosti (Hebrejcem 4,14–16). Kristus je zadosten, da nas zastopa.
Sveto pismo spodbuja vernike, naj molijo drug za drugega; to je vzajemno služenje živih članov skupnosti. Ko pa se obrnemo na ustvarjena bitja kot vir zaščite ali dostopa do Boga, tvegamo, da bomo zakrili Kristusovo edinstveno posredniško vlogo. Vanj polagamo svoje upanje in zaupanje. Molitev k Očetu po Sinu se zanaša na Kristusovo zadostno služenje.
Ko se je Janez priklonil angelu, mu je ta naročil, naj časti Boga (Razodetje 22,8–9); tudi Peter je zavrnil Kornelijevo priklanjanje (Apostolska dela 10,25–26). Ta primera ločita spoštovanje od čaščenja. Lahko se zahvalimo za priče vere in pošljemo svoje molitve Bogu. Vzajemno delovanje ostaja dragoceno, ne da bi stvarjenjem pripisovali posredniško vlogo.
Ukratko
Krščanska molitev je naslovljena na Boga po Jezusu, edinem Posredniku in Velikem duhovniku. Molimo drug za drugega in častimo zveste priče, toda čaščenje pripada Bogu. Tudi danes.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.