Biblijsko objašnjenje
Pasha je obeleževala Božjo osvoboditev iz egiptovskega suženjstva, praznika nekvašenega kruha in žetve pa sta oblikovala izraelski letni koledar (2 Mz 12; 3 Mz 23). Bila sta čaščenje, družinski spomin in zahvala za Božjo skrb, ne zgolj običaji. Tukaj lahko vidimo, kako prazniki ohranjajo spomin na osvoboditev in najdejo krščanski pomen v Kristusu.
Nova zaveza povezuje Kristusa z velikonočnim jagnjetom in njegovo smrtjo, ki prinaša odrešitev (1 Kor 5,7). Zadnja večerja uporablja jezik zaveze in spomina, kristjani pa se lahko iz praznika učijo in ga praznujejo kot način razumevanja Božjega odrešenjskega načrta. To je pomembno, ker prazniki ohranjajo spomin na odrešitev in v Kristusu najdejo krščanski pomen.
Pavel svari vernike, naj se ne sodijo zaradi obrokov in praznikov, ki jih imenuje senca, katere resničnost je v Kristusu (Kološanom 2,16–17). Tudi Apostolska dela 15 ne nalagajo obreze in celotne Mojzesove postave poganom kot pogoja za sprejem v cerkev. Širši kontekst kaže, kako prazniki ohranjajo spomin na odrešitev in najdejo krščanski pomen v Kristusu.
Zato Nova zaveza ne vsiljuje praznikov kot sredstva za doseganje odrešenja, a jih tudi ne prepoveduje kot prostovoljnega čaščenja in poučevanja. Če jih kristjan praznuje, naj to počne s hvaležnostjo in brez obsojanja drugih; središče je Kristus, ne koledar kot merilo zvestobe. Za današnjega bralca je pomembno, da prazniki ohranjajo spomin na odrešitev in najdejo krščanski pomen v Kristusu.
Ukratko
Prazniki ohranjajo spomin na odrešenje in kažejo na Kristusa. Kristjani jih lahko praznujejo, vendar jih Nova zaveza ne postavlja kot pogoj za odrešenje. Ta odgovor povezuje praznike, ki ohranjajo spomin na odrešenje in najdejo krščanski pomen v Kristusu, s skrbnim branjem Svetega pisma.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.