Biblijsko objašnjenje
Jobova knjiga ga predstavi kot bogatega in pobožnega moža, vendar njegova nesreča ne pomeni, da ga je Bog zavrnil (Job 1,1–3). Zgodbe se ne sme zreducirati na formulo, da pravičnost vedno prinaša bogastvo. Trpljenje ima kompleksne vzroke in ne sme biti razlog za obtoževanje trpečega.
Pisec Psalma 73 priznava, da mu je uspeh hudobnih povzročil zavist in zmedo, medtem ko Božja prisotnost spreminja njegovo perspektivo (Psalm 73:2–17). Ta psalm ne obljublja lahkega življenja za verne; uči, da vidna blaginja ni končno merilo pravičnosti ali Božje zvestobe. Premoženje je zaupano v upravljanje, ne pa v potrditev lastne nadvlade.
Jezus svari, da življenje ni v obilju imetja, in govori o bogatašu, ki kopiči zase in pozablja na Boga in bližnjega (Lk 12,15–21). Bogastvo lahko ustvari lažno varnost; moder človek živi hvaležno, deli in je pripravljen uporabiti svoje imetje za dobro.
Jakob obsoja favoriziranje bogatih in poniževanje revnih, Pavel pa bogate spodbuja, naj ne zaupajo v negotovo bogastvo, temveč v Boga, in naj bodo radodarni (Jakob 2,1–6; 1 Timoteju 6,17–19). Zvestoba se meri z zaupanjem in ljubeznijo, ne s stanjem na računu.
Ukratko
Bogastvo ni zanesljiv dokaz Božje naklonjenosti, niti revščina ni dokaz Njegove zavrnitve. Pismo poziva vse, naj zaupajo v Boga, se izogibajo pristranskosti in velikodušno uporabljajo materialne vire.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.