Biblijsko objašnjenje
Zapovedi v Drugi Mojzesovi knjigi 20:1–17 se začnejo s spominom na odrešitev: Bog najprej osvobodi Izrael, nato pa jim da smernice za zavezno življenje. Postava ni sredstvo, s katerim bi sužnji kupili svobodo, temveč način, da osvobojeno ljudstvo živi zvesto in pravično. Tukaj vidimo, kako osvobojeno ljudstvo živi zapovedi kot sad milosti, ne pa kot ceno odrešenja.
Jezus povzema postavo v ljubezni do Boga in bližnjega (Matej 22,37–40), vendar ljubezni ne zreducira na nejasen občutek. Ne ubijaj, ne prešuštvuj in ne pričaj po krivem utelešajo ljubezen; Jezus poglobi zapovedi, da vključujejo namene srca (Matej 5,21–30). To je pomembno, ker osvobojeni ljudje živijo zapovedi kot sad milosti, ne pa kot ceno odrešenja.
Pavel zavrača idejo, da vera odpravlja postavo: »Torej odpravljamo postavo z vero? Bog nas reši!« (Rimljanom 3,31). Odrešenje je milost, ne zasluženo s poslušnostjo; vendar Duh ustvarja življenje po Božji volji in piše postavo v srce (Rimljanom 8,3–4). Širši kontekst kaže, kako osvobojeni ljudje živijo zapovedi kot sad milosti, ne pa kot ceno odrešenja.
Kristjani razmišljajo o tem, kako se določene zapovedi uporabljajo v luči nove zaveze in Kristusove izpolnitve. Osnovni moralni namen desetih zapovedi ostaja pomemben: poziva k čaščenju Boga, zvestobi, spoštovanju življenja, resnice in dobrega drugih ljudi kot sad vere. Za današnjega bralca je pomembno, da osvobojeni ljudje živijo zapovedi kot sad milosti, ne pa kot ceno odrešenja.
Ukratko
Deset zapovedi še naprej razkriva Božji moralni klic. Ne rešujejo po zaslugah, temveč usmerjajo življenje ljubezni in poslušnosti, ki ga ustvarja milost. Ta odgovor povezuje osvobojene ljudi, ki živijo zapovedi kot sad milosti, ne kot ceno odrešenja, s skrbnim branjem Svetega pisma.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.