Biblijsko objašnjenje
Abraham sprašuje, ali Sodnik vse zemlje ne bo storil pravice (1 Mz 18,25), psalmi pa opisujejo Božji prestol kot utemeljen na pravičnosti in pravičnosti (Psalm 89,14). Te podobe vabijo žalujoče, da zaupajo svoje ljubljene Bogu, čigar usmiljenje in pravičnost presegata človeško spoznanje.
Jezus govori o Lazarju kot o nekom, ki spi, nato pa jasno pove, da je mrtev (Janez 11,11–14). Pavel opisuje mrtve v Kristusu, kot da bodo ob njegovem prihodu vstali (1 Tesaloničanom 4,13–18). Smrt je torej stanje počitka do vstajenja, ne pa čas, v katerem molitve spreminjajo zavest ali presojo.
Hebrejcem 9:27 govori o smrti in sodbi, vendar ne opisuje molitve živih kot sredstva za spreminjanje usode pokojnika. Kristjani se lahko zahvaljujejo Bogu za življenje pokojnika, žalujejo za izgubo in iščejo tolažbo za družino. To so molitve živih in lahko prinesejo moč in mir. Takšna molitev pokojnika zaveže Bogu in usmerja pomoč živim.
Upanje ni v obredu, ki osvobaja mrtve, temveč v Kristusu, ki premaga smrt in obuja mrtve. Zato cerkev tolaži žalujoče z obljubo vstajenja in jim pomaga v njihovi sedanji bolečini. Zaupanje pokojnika Božji pravičnosti ni brezbrižnost, temveč priznanje, da Bog pozna in ljubi vsakega človeka.
Ukratko
Molitev lahko tolaži žive in zaupa pokojne Bogu, toda svetopisemsko upanje za mrtve je vstajenje ob Kristusovem prihodu.
Biblijski stihovi
Ovaj odgovor je napisalo i pregledalo uredništvo Videlo, a prate ga biblijske reference kako biste mogli da razmotrite svaki odlomak u kontekstu. Ako primetite grešku ili nejasnoću, predložite ispravku.